Sestavine: 400 g kvinojine moke, 20 g bio kvasa, 400 - 420 ml mlačne vode, 1 čajno žličko soli
V skledo damo presejano kvinojino moko, zdrobljen kvas, vodo in sol. Vse skupaj zmešamo s stepalnikom. Maso vlijemo na moker ožet peki papir s katerim smo obložili manjši podolgovat pekač. Pustimo počivati 30 minut, nato damo v segreto pečico na 200 stopinj C, pečemo eno uro, 10 minut pred koncem pa vzamemo pekač iz pečice, odstranimo pekač in kruh v peki papirju položimo nazaj v pečico za 10 minut. Odstranimo iz pečice in pustimo, da se ohladi.
RANČ POMLADI
četrtek, 20. julij 2017
sreda, 19. julij 2017
Ajdov kruh brez glutena
Sestavine: 400 g ajdove moke, 20 g bio kvasa, 400 - 420 ml mlačne vode, 1 čajno žličko soli
V skledo damo presejano ajdovo moko, zdrobljen kvas, vodo in sol. Vse skupaj zmešamo s stepalnikom. Maso vlijemo na moker ožet peki papir s katerim smo obložili manjši podolgovat pekač. Pustimo počivati 30 minut, nato damo v segreto pečico na 200 stopinj C, pečemo eno uro, 10 minut pred koncem pa vzamemo pekač iz pečice, odstranimo pekač in kruh v peki papirju položimo nazaj v pečico za 10 minut. Odstranimo iz pečice in pustimo, da se ohladi.
V skledo damo presejano ajdovo moko, zdrobljen kvas, vodo in sol. Vse skupaj zmešamo s stepalnikom. Maso vlijemo na moker ožet peki papir s katerim smo obložili manjši podolgovat pekač. Pustimo počivati 30 minut, nato damo v segreto pečico na 200 stopinj C, pečemo eno uro, 10 minut pred koncem pa vzamemo pekač iz pečice, odstranimo pekač in kruh v peki papirju položimo nazaj v pečico za 10 minut. Odstranimo iz pečice in pustimo, da se ohladi.
Soda bikarbona kot naravni vrtni fungicid
Uporaba sode bikarbone je zelo razširjena. Uporabljamo jo za
intimno in osebno nego, kot belilo, kot razkužilo, kot antacid in pospeševalec
prebave. Kar se tiče kmetijstva, to je še posebej primerno zdravilo za
zdravljenje glivičnih bolezni, kot so pepelasta plesen in peronospora, bolezni,
ki pogosto iščejo prebivališče v naših vrtovih, in z odličnim uspehom v skoraj
vseh primerih. Bikarbona je preprosto sredstvo, enostavno za domačo pripravo,
in je učinkovito sredstvo proti glivičnim napadih.
Glivične bolezni, kot so pepelasta plesen in peronospora, ne
izbirata žrtve le pri rastlinah, ampak napade tudi pridelke mnogih vrste
sadnega drevja, kot so jabolka ali limone. Kar se tiče zelenjave, napadajo
paradižnik, papriko, fižol, stročji fižol, čebulo, buče, kumare, jagode,
melona, lubenice, do trte.
Dinamika glivičnih
bolezni
Glive
so ena izmed najhujših sovražnikov, ker se širijo s pomočjo spor. Prenašajo se
večinoma s pomočjo zrak ali vode, lahko ostajajo v mirovanju. Poleg tega preživijo
zaradi neugodnih vremenskih razmer in se bodo aktivirale, ko postanejo razmere
ugodne. Naš glavni problem je, da so povsod prisotne! Lahko pa smo korak pred
njimi, s to preprosto raztopino natrijevega bikarbonata.
Zakaj uporabljati
sodo bikarbono kot fungicid?
Soda
bikarbona ima bazičen pH. S škropljenjem rastlin, postane okolje sovražno za
stalno prisotne glive. Za razvoj in reprodukcijo glive potrebujejo kisel medij
in to so listi rastlin! Zahvaljujoč listom rastlin pade glivična okužba na plodna
tla. Z natrijevim bikarbonatom trenutno zmanjšamo, brez kontraindikacij na
pridelkih, pH listnih lopatic. Na ta način onemogočimo širjenje gliv!
Kaj potrebujemo za
pripravo raztopine sode bikarbone? Raztopina, ki jo bomo uporabili na naših
rastlinah je zelo preprosta: voda in soda bikarbona!
Potrebujemo:
1 kg sode bikarbone na 100 litrov vode!
Očitno je to standardna količina vendar je potreba
izračunati količine glede na dejansko potrebo. To je odvisno od tega, koliko rastlin
nameravamo obravnavati in njihova gostoto listov. Na podlagi teh parametrov izberemo
količino vode. Nato izračunamo še delež sode bikarbone raztopljene v vodi (za
vrt potrebujemo npr. 50 g sode bikarbone
in 5 litrov vode).
Kako in kdaj
pripravimo oziroma uporabimo raztopino?
To je zelo enostavno, vodo zlijemo na sodo bikarbono in mešamo,
dokler ne dobimo homogene in čiste spojine. Raztopino lahko uporabljamo, ne da
bi redčili, škropimo na liste poljščin, ki jih želimo zaščititi pred glivami.
Velika prednost te rešitve je, da jo lahko uporabljamo za preprečevanje ali
zaustavitev glivičnih bolezni, ki so že v teku.
V kmetijstvu je najbolj pomembno orodje varna in učinkovita preventiva.
Še posebej v ekološkem kmetovanju. V primeru glivičnih obolenj, je najugodnejši
pogoj za nastanek morebitnih obolenj prisotnost visoke stopnje vlage, morda
pogostih padavin.
Prva operacija, ki jo je koristno opraviti, je
prezračevanje, s tem znižamo vlago. To storimo tako, da odstranimo odvečno listje, zlasti v spodnjem
delu rastline, kjer običajno začnejo glive napadati in se prenaša v obliki spor
z vetrom in dežjem.
Ko je to storjeno, in če se am zdi to primerno, lahko
uporabimo raztopino natrijevega bikarbonata vsakič: bodisi ko se pojavi glivični
napad v stadiju, ki je nam prepoznaven in viden, ali ob pogostih padavinah in
želimo zaščititi naše rastline pred neželenimi napadalci, pripravljeni, na
bitko.
Natrijev bikarbonat ima trenuten učinek in majhno persistenco,
saj je topen in se popolnoma izpere. Zato mora postopek ponoviti vsakič po dežju,
morda nekaj ur pred ali tik pred mogočimi padavinami. Pomembno je, da je še
vedno na listi tako dolgo prisotna, kot je potrebno, da bi preprečili glivičnim
sporam ustrezne pogoje za napad rastlin.
Pomni! Pretirana uporaba katere koli mineralne snovi, čeprav
na videz neškodljive, to lahko povzroči škodo na našem ekosistema. V tem
primeru lahko sodo bikarbono najdemo morda v prevelikih količinah v zemlji!
Zato prosim po pameti!!!
Ne nazadnje prekomerna uporaba sode bikarbone lahko pripelje
do ožiga listov – pepelovka. To se zgodi, še posebej, če se zdravljenje izvede
v vročih dnevnih urah. Zato priporočam, da raztopino vode in natrijevega
bikarbonata škropite v hladnih večernih urah.
Naročite se na:
Objave (Atom)