Soda bikarbona kot naravni vrtni fungicid

Uporaba sode bikarbone je zelo razširjena. Uporabljamo jo za intimno in osebno nego, kot belilo, kot razkužilo, kot antacid in pospeševalec prebave. Kar se tiče kmetijstva, to je še posebej primerno zdravilo za zdravljenje glivičnih bolezni, kot so pepelasta plesen in peronospora, bolezni, ki pogosto iščejo prebivališče v naših vrtovih, in z odličnim uspehom v skoraj vseh primerih. Bikarbona je preprosto sredstvo, enostavno za domačo pripravo, in je učinkovito sredstvo proti glivičnim napadih.

Glivične bolezni, kot so pepelasta plesen in peronospora, ne izbirata žrtve le pri rastlinah, ampak napade tudi pridelke mnogih vrste sadnega drevja, kot so jabolka ali limone. Kar se tiče zelenjave, napadajo paradižnik, papriko, fižol, stročji fižol, čebulo, buče, kumare, jagode, melona, lubenice, do trte.

Dinamika glivičnih

bolezni                                                                                                                               

Glive so ena izmed najhujših sovražnikov, ker se širijo s pomočjo spor. Prenašajo se večinoma s pomočjo zrak ali vode, lahko ostajajo v mirovanju. Poleg tega preživijo zaradi neugodnih vremenskih razmer in se bodo aktivirale, ko postanejo razmere ugodne. Naš glavni problem je, da so povsod prisotne! Lahko pa smo korak pred njimi, s to preprosto raztopino natrijevega bikarbonata.

Zakaj uporabljati sodo bikarbono kot fungicid?                                                                                                    

Soda bikarbona ima bazičen pH. S škropljenjem rastlin, postane okolje sovražno za stalno prisotne glive. Za razvoj in reprodukcijo glive potrebujejo kisel medij in to so listi rastlin! Zahvaljujoč listom rastlin pade glivična okužba na plodna tla. Z natrijevim bikarbonatom trenutno zmanjšamo, brez kontraindikacij na pridelkih, pH listnih lopatic. Na ta način onemogočimo širjenje gliv!

Kaj potrebujemo za pripravo raztopine sode bikarbone? Raztopina, ki jo bomo uporabili na naših rastlinah je zelo preprosta: voda in soda bikarbona!

Potrebujemo:

1 kg sode bikarbone na 100 litrov vode!

Očitno je to standardna količina vendar je potreba izračunati količine glede na dejansko potrebo.  To je odvisno od tega, koliko rastlin nameravamo obravnavati in njihova gostoto listov. Na podlagi teh parametrov izberemo količino vode. Nato izračunamo še delež sode bikarbone raztopljene v vodi (za vrt potrebujemo npr. 50 g sode bikarbone in 5 litrov vode).

Kako in kdaj pripravimo oziroma uporabimo raztopino?                                                                                         

To je zelo enostavno, vodo zlijemo na sodo bikarbono in mešamo, dokler ne dobimo homogene in čiste spojine. Raztopino lahko uporabljamo, ne da bi redčili, škropimo na liste poljščin, ki jih želimo zaščititi pred glivami. Velika prednost te rešitve je, da jo lahko uporabljamo za preprečevanje ali zaustavitev glivičnih bolezni, ki so že v teku.

V kmetijstvu je najbolj pomembno orodje varna in učinkovita preventiva. Še posebej v ekološkem kmetovanju. V primeru glivičnih obolenj, je najugodnejši pogoj za nastanek morebitnih obolenj prisotnost visoke stopnje vlage, morda pogostih padavin.

Prva operacija, ki jo je koristno opraviti, je prezračevanje, s tem znižamo vlago. To storimo tako, da  odstranimo odvečno listje, zlasti v spodnjem delu rastline, kjer običajno začnejo glive napadati in se prenaša v obliki spor z vetrom in dežjem.

Ko je to storjeno, in če se am zdi to primerno, lahko uporabimo raztopino natrijevega bikarbonata vsakič: bodisi ko se pojavi glivični napad v stadiju, ki je nam prepoznaven in viden, ali ob pogostih padavinah in želimo zaščititi naše rastline pred neželenimi napadalci, pripravljeni, na bitko.

Natrijev bikarbonat ima trenuten učinek in majhno persistenco, saj je topen in se popolnoma izpere. Zato mora postopek ponoviti vsakič po dežju, morda nekaj ur pred ali tik pred mogočimi padavinami. Pomembno je, da je še vedno na listi tako dolgo prisotna, kot je potrebno, da bi preprečili glivičnim sporam ustrezne pogoje za napad rastlin.

Pomni! Pretirana uporaba katere koli mineralne snovi, čeprav na videz neškodljive, to lahko povzroči škodo na našem ekosistema. V tem primeru lahko sodo bikarbono najdemo morda v prevelikih količinah v zemlji! Zato prosim po pameti!!!

Ne nazadnje prekomerna uporaba sode bikarbone lahko pripelje do ožiga listov – pepelovka. To se zgodi, še posebej, če se zdravljenje izvede v vročih dnevnih urah. Zato priporočam, da raztopino vode in natrijevega bikarbonata škropite v hladnih večernih urah.

ŠKROPLJENJE V FEBRUARJU

 Do konca februarja - če ni več snega - je zadnji čas, da vse površine, tudi sadno drevje in grmovnice, škropimo s preparatom gnoj iz roga. Izberemo popoldanski čas dneva brez zmrzali. Dan za korenino je boljši.

  Ko je vreme lepo, poškropimo vse površine enkrat popoldne s čajem iz njivske preslice, če je zemlja kisla, pa enkrat tudi s čajem iz regratovega cvetja. Zdravje rastlin je odvisno od zdravja zemlje, zanj se v tem času pred prvimi posevki lepo potrudimo.

"Dober biodinamičen kmet najprej obdeluje zemljo z glavo in šele nato z rokami"

Pred posevkom katerekoli rastline zemljo prerahljamo do globine 20 cm in poškropimo s preparatom gnoj iz roga. Poskusi kažejo, da je bolje, če škropimo trikrat, in sicer tako, da med enim in drugim škropljenjem zemljo obračamo oziroma razgibamo. Ko je preparat enkrat zmešan, učinkuje le štiri ure; torej se moramo za delo dobro organizirati.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2016, Založba Ajda

ČRN PARADIŽNIK: KAJ STORITI?

Pogosto lahko opažamo, da se na spodnjem delu paradižnika oblikuje gniloba, za kar postanejo plodovi neužitni saj jih vodijo do popolnega razkroja.

 

Nekaj vzrokov:

1.      Najprej občutljive sorte, kot so: volovsko srce,  pelati – san marzano in podobne sorte, pri katerih se plod zaključi v koničasto obliko ali navznoter. To povzroča rosa ali preobilna vlaga, ki je več ur skoncentrirana na enem mestu ploda, kar vodi omrtvelosti tkiva, na tej točki se nastanijo številne različne patogene glive. Potrebno je izbirati bolj odporne vrste, če se prepogosto soočimo s takšnimi težavami.

2.      Zalivanje in nihanje vode. Paradižnik je eden izmed redkih vrtnin, ki ga ne zalivamo! Zalivamo ga le v času presajanja oziroma če je močna suša ali pridelujemo v rastlinjakih. V vsakem primeru je priporočljivo zalivanje zgodaj zjutraj med 4:00 in 5:00 uro, ko je najnižja dnevna temperatura. Zalivanje izven tega časa bo skoraj zagotovo povzročilo obolenje paradižnika. V vsakem primeru mora biti rastlina posajena na takšnem kraju, kjer je večja zračnost. Paradižnik posadimo na površine, ki jih najprej obsije zgodnje jutranje sonce in tako zelo hitro posuši roso. Pretirano zalivanje povzroča odtekanje kalcija predvsem v steblu in zelenih delih rastline in vodi do izgube plodov.

3.      Kalcij je zelo pomemben za zdravje rastline. Anomalija črnenja paradižnika ni določena zaradi pomanjkanja kalcija, kot se pogosto razmišlja, ampak procesa, ki ga kalcij razvija znotraj rastline. Zato lahko proces kalcija podpremo tako, da začnemo pri tleh dodajati ob »nogi« rastline fin prah izdelan iz jajčnih lupin v mešanici z mikroorganizmi ali čaj iz hrastovega lubja, ki je bogat s kalcijem (88 %). Tu gre za preprost in učinkovit poseg, ki je omenjen na tečajih in knjigah biodinamike.

4.      Deževje ob polni Luni ali ob Perigeju posebej spodbuja gnitje.  Rastline ob takem deževju bomo škropili s propolisom na vodno-alkoholni osnovi (glej: Elvira Devetak – Priročnik vrtnarjenja po biodinamični metodi). Seveda ne smemo pozabiti škropiti s kremen iz roga – preslica kot v praksi.

V biodinamiki se s podobnimi nadlogami soočamo z več vidikov, ki jih obravnavamo kot vzroke in so vzroke. Zato je pri biodinamiki pomembno postaviti v ospredje pozorno opazovanje pogojev rasti za prepoznavanje morebitnih vzrokov in tako prihraniti delo ter čas.

ČRNENJE PLODOV PARADIŽNIKA

   Paradižnik že dozoreva, na nekaterih plodovih lahko opazimo črne "madeže". Vzrok za to ni niti bolezen niti poškodba zaradi škodljivca. Gre za pomanjkanja kalcija v plodovih.

Pomagamo si tako: 

  

suhe ekološke jajčne lupine zmeljemo v kavnem mlinčku v moko. Pripravek potresemo okoli rastline in zalijemo. Kalcijevo moko lahko damo v vodo, dinamiziramo 5 minut in pod večer, ko je že hladno škropimo rastlino in plodove. 

Drugi znak pomanjkanja kalcija v plodovih je, ko nam plodovi ne dozorijo v celoti, to je vidno na zgornji tretjini ploda in ostaja še zeleno ali rumeno obarvan.