ŠKROPLJENJE V FEBRUARJU

 Do konca februarja - če ni več snega - je zadnji čas, da vse površine, tudi sadno drevje in grmovnice, škropimo s preparatom gnoj iz roga. Izberemo popoldanski čas dneva brez zmrzali. Dan za korenino je boljši.

  Ko je vreme lepo, poškropimo vse površine enkrat popoldne s čajem iz njivske preslice, če je zemlja kisla, pa enkrat tudi s čajem iz regratovega cvetja. Zdravje rastlin je odvisno od zdravja zemlje, zanj se v tem času pred prvimi posevki lepo potrudimo.

"Dober biodinamičen kmet najprej obdeluje zemljo z glavo in šele nato z rokami"

Pred posevkom katerekoli rastline zemljo prerahljamo do globine 20 cm in poškropimo s preparatom gnoj iz roga. Poskusi kažejo, da je bolje, če škropimo trikrat, in sicer tako, da med enim in drugim škropljenjem zemljo obračamo oziroma razgibamo. Ko je preparat enkrat zmešan, učinkuje le štiri ure; torej se moramo za delo dobro organizirati.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2016, Založba Ajda

TOPLOTA, SUŠA IN SVETLOBA: KAJ STORITI?

Toplota, suša in svetloba: kaj storiti?

Toplota, suša in svetloba so trije različni naravni procesi na katere rastlina različno reagira.

Toplota pripomore k močni ekspanziji v prostor rastline, ki še raste. Ta rast je povezana s procesom apnenca.

Toplota je zelo pomembna, vendar v mejah normale saj obstajajo omejitve tako za nizke kot visoke temperature (veliko rastlin zaustavi vegetacijo nad 35 °C - 36 °C). Pojav visokih temperatur običajno za rastlino ne predstavljajo škode, če ta ostane v določenih mejah. Situacija postane resna, ko se korenine pregrejejo, kot se to lahko zgodi v lončkih izpostavljeni sončnim žarko ali v rastlinjakih, kjer je nujno potrebno ukrepati.

Suša in pomanjkanje vode korenini rastline povzroči krčenje rastline in omogoča večjo diferenciacijo cvetnih brstov ali kot v primeru solate da prezgodaj preide v seme.

Blaga suša spodbuja rast korenin v globino med tem, ko zelo intenzivna suša vodi k postopnemu presihanja in sušenju rastline.

Svetloba je zelo pomembna pri tvorbi snovi. Rastline absorbirajo svetlobo in deluje pri nastajanju nove materije. Svetloba lahko rastline poškoduje ali opeče tam, kjer je le ta preveč skoncentrirana. Na teh rastlinah nastajajo bolj ali manj vidne odrgnine oziroma opekline iz katerih se s pomočjo dežja, vlage in celo rose razvijejo bolezni in okužbe.

Rastlina reagira tako, da razvije pigment odporen na močno sončno svetlobo z oblikovanjem bolj zelenih listov in vlaknine bogate s kremenom - silicijem.

Vendar, ko toplota, svetloba in suša sovpadajo, takrat rastlina sprejme strateški sistem pri urejanju vseh padajočih in dvigajočih vplivov z absorpcijo apnenčastih in kremenčevih spojin, kadar je to potrebno.

 

Kot pomoč rastlinam lahko uporabimo preparat glina iz roga (ki ga izdelujejo le nekatera društva Ajda), in dinamiziranega škropimo neposredno na rastlino v večernih urah oziroma, če so tla pod večer že vlažna ta škropimo z dinamiziranim preparatom gnoj iz roga - 500 pozno zvečer.

Vir: Paolo Pistis

ŠKROPLJENJE V MAJU

Pri presajanju rastlin na prosto škropimo novo rastišče s preparatom gnoj iz roga.

  Če v času okoli polne Lune dežuje, preventivno škropimo vse rastline s čajem iz njivske preslice; učinek je večji, če škropimo tri dni zapored.

   

Žita, jagode in maline škropimo na dan za plod s preparatom iz baldrijana.

    Rastline, ki se ne razvijajo dobro, škropimo z blagimi čaji. Priporočljiv je čaj iz rmana, ki spodbudi vegetativno rast in čaj iz koprive, ki krepi asimilacijo in pretakanje sokov.

    Čebulo krepimo s škropljenjem čajev. Pri čebulni muhi škropimo s čajem iz njivske preslice tri dni zapored. Nevarnost čebulne muhe je manjša, če čebulček potikamo po maju.

 V primeru toče čim prej škropimo s čajem iz rmana, naslednji dan iz koprive, dan za tem iz kamilice… rastline si presenetljivo dobro opomorejo!

  V primeru slane, bomo večer pred 

pričakovano zmrzaljo škropili vse površine, ki jih želimo zaščititi, s

preparatom iz baldrijana. Že ena kapljica na 1 l vode (mešamo 20 

minut na predpisan način) zadošča, da preprečimo škodo, ki bi 

nastala na rastlin zaradi zmrzali (do – 4° C).