ZIMSKA KRMA ZA ČEBELE

   Priporočamo, da zimski krmi za čebele dodajate zeliščne čaje, ki so se pri nas vsa leta izkazali kot dobra mera za krepitev zdravja čebel. Rman, kamilico, regrat in baldrijan uporabljamo kot sušeno zelišče, ki ga poparimo z vrelo vodo, po petnajstih minutah pa odcedimo. Koprivo, njivsko preslico in hrastovo lubje prelijemo s hladno vodo in zavremo ter odcedimo po 10 minutah. Povsem zadošča 3 g posameznega zelišča in ½ l vsakega od čajev, dodano na 100 l krmne tekočine. Dodajanje teh čajev je posebej pomembno v tistih letih, ko so imele čebele za zadnjo pašo mano.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2016, Založba Ajda

ŠKODLJIVCI

Do 15. 2. se meditativno ukvarjamo s škodljivci, ki nam delajo težave, na primer šojami, vranami, divjimi prašiči, jeleni, srnami, voluharji, bramorji in jim postavljamo meje. Naša notranja drža pri tem je drža ljubečega, toda trdnega gospodarja.

Polži: težave se lahko nadaljujejo. Dan, ko je Luna pred Rakom, je najboljši za mere proti polžem.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2016, Založba Ajda

SEMENA IN RASTLINE

  Zelena rast najlepše, če jo posejemo v času, ko je Sonce pred Kozorogom in Luna pred ozvezdjem Bika, Device ali Kozoroga. Priporočamo dneve za korenino 8. ali 15. 2. popoldne.


 Paradižnik bo najboljši, če ga sejemo na dan za plod v času, ko je Sonce pred Vodnarjem, torej 15. 2. do 11. 3., na primer 22. ali 23. 2.

 Pridelujemo svoj semenski krompir. Posušene zelene gomoljčke s semenom krompirja namočimo, seme premešamo z zemljo in posejemo v zemljo, ko smo jo trikrat poškropili s preparatom gnoj iz roga. Tokrat priporočamo za setev 8. 2. v času za korenino. Sonce je pred zemeljskim ozvezdjem Kozoroga in Lune tudi. Izkazalo se je, da je ta konstelacija odlična. Rastline prepikiramo in presajamo na prosto tako kot paradižnik. Vsa negovalna dela in tudi spravilo bomo opravili letos na dan za korenino.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2016, Založba Ajda

VISOKA GREDA

Če nam izdelava visoke grede ni uspela jeseni, to lahko storimo v prihajajočih mesecih. Je starodavna orientalska kmetijska tehnika. Visoka greda je način vrtnarjenja, kjer je zemlja “spakirana” v ohišje narejeno največkrat iz lesa ali opeke, visoko od nekaj 10 cm do višine pasu.

Prednosti visokih gred so: prihranek prostora, lahek dostop, dobro uspevanje zelenjave, organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto,  na gredi ne zastaja voda, lopatanje ni potrebno,  spomladi se na njih zemlja prej segreje, zato lahko prej sejemo in sadimo, zelenjave med delom ne moremo pohoditi.

Pri visoki gredi brez okvirja se vanje vrašča trava in plevel.  Pri zastavljanju širine bodimo pozorni, da ne bo ta preširoka sicer ne bomo dosegli vrtnine ne da bi stopili na gredo.

Visoka greda naj bo široka približno 120 cm - 150 cm in visoka 90 cm – 120 cm, dolžina prepuščena našim željam in zahtevam.

Gredo postavimo jo v smeri sever – jug, da bo enakomerno osončena in zračna.

Oblike grede so lahko različne, pravokotna, trikotna, polmeseca, vse to je odvisno od prostora, ki ga imamo na razpolago.

Postopek izdelave visoke grede:

1. Gredo omejimo z lesenim okvirjem.

2. Odstranimo travno rušo in jo shranimo v bližino.

3. V  višini 50 cm v izkopan prostor zložimo olesenele 

odpadke, nalomljene veje (služi predvsem kot drenaža).

4. Dodamo plast prej izkopane travne ruše.

5. Nanjo položimo trstiko, rogoz in druge rastline ter grmovnice.

6. Na to položimo pokošeno travo in  plast vlažnega listja, ki ga pograbimo pod drevesi. Na to dodamo še na manjše kose raztrgan karton. Če imamo v bližini deteljo kot zeleno gnojenje, jo s korenino vred izrijemo in dodamo na karton.

7. Dodamo plast zemlje in plast komposta.

8. Nazadnje dodamo  še plast vrtne zemlje.

9. Tako pripravljena visoka greda čaka na pomlad, ko jo bomo zasadili in posejali.

PRIPOROČILA - RASTLINE IN SEMENA V NOVEMBRU

Priporočila:

Za potikanje cvetočih čebulnic izbiramo dneve za cvet (11.11.). Cvetnice se nam bodo zahvalile z dobro rastjo in močnimi barvami.

Od 1. do 19. je Sonce pred ozvezdjem Tehtnice in mikroorganizmi v tleh se še enkrat razmnožujejo. To je čas za presajanje in primeren čas za gnojenje travnikov in pašnikov. Če dodatno škropimo preparat iz kravjeka po Mariji Thun, se snovi bolj predelajo v kompleks gline in humusa in ne gredo v globlje sloje.

Delo v vrtovih in na njivah se končuje. 

Zdaj je čas za naša semena:   
luščenje fižola, graha, boba, odbiranje primerkov zelja, korenja, rdeče pese in pastinaka, ki ga bomo za pridelovanje semen prezimili … 

Pri stročnicah bomo vzeli za seme v sredini stroka, podobno storimo pri koruznem storžu v srednjem delu. Pri žitih bomo izbrali zdrave, velike in lepo oblikovane klase in vzeli semena le iz sredine.

Pri korenju in rdeči pesi , ki oblikujeta seme v drugem letu in ju prezimimo v kleti, odbiramo plodove tipične oblike in zdravega izgleda, preverimo tudi okus. Mesto zareze zamažemo z ogljem.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2015, Založba Ajda

ŠKROPLJENJE V OKTOBRU

  Pri vdoru hladnega vremena in zmrzali škropimo s preparatom iz baldrijana; tako vrtnine lahko dalj časa ostanejo na vrtu.

 Ko so vrtovi in njive prazni, potrosimo kompost in zemljo plitvo preorjemo v zimsko brazdo. Škropimo preparat iz krajveka po Mariji Thun.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2015, Založba Ajda

NEGA SADJA IN DREVJA

  Sadje obiramo na dan za plod v času za obiranje. To je posebej pomembno pri sadju za ozimnico. Najboljši dnevi so 1. 10. dopoldne, 19. 20. in 27. 28. oktober. Zelo dobri so tudi dnevi za cvet v času za obiranje. 

Po spravilu sadja in grozdja škropimo preparat kremen iz roga dvakrat zjutraj, najpozneje do 8 ure, in enkrat popoldne za dozorevanje listja in lesa. Na olesenelih rastlinah - nakopičeni zemlji, kot pravi dr. Steiner je kambij skupna korenina enoletnih listov in plodov. Kremen iz roga, škropljenje na dan za plod v času po obiranju odpre kambij za delovanje zvezd. Te se v kambij kot odtisnejo in vodijo razvoj listov in plodov v naslednjem letu.


 Ko na sadnem drevju ni več listja pripravimo premaz ali pasto za sadno drevje. Premaz nanašamo s čopičem na debelo in debelejše veje, pasto pa zmešamo s preparatom iz kravjeka po Mariji Thun in s precejenim škropivom trikrat na dan za plod  (v razmaku približno enega tedna) dobro poškropimo celo drevo s krošnjo vred. Kjer imamo težave z divjadjo dodamo v premaz 5 % sveže krvi.

Če je drevje že odvrglo listje, je oktober primeren za podiranje stavbnega lesa. Najboljši so posebej navedeni dnevi ali dan za cvet in plod v času za presajanje.

 Iz grozdja, ki ga oberemo na dan za plod ali cvet, je vino boljše!

Vir: Setveni priročnik Marije Thun 2015, Založba Ajda

PRIPOROČAMO: SEMENA IN RASTLINE

  Pohitimo z zaključkom jesenskih del!

9. in 10., ko Luna potuje pred ozvezdjem Leva, je odličen čas za posevke žit. Seveda bi bili dobri tudi posevki opravljeni na drug dan za plod, toda učinek ozvezdja Leva je pri žitih najodličnejši. Na splošno velja, da zgodnji posevki prinašajo višje pridelki. Pridelki iz poznih posevkov so po količini manjši, odlijejo pa se po boljši kaljivosti in boljšem zdravju. Pozni posevki so najpreprostejše dejanje za regeneracijo žit in jih lahko opravimo tja do Božiča. Biodinamična semena sejemo lahko celo na snežno odejo. Pridelki iz teh posevkov so naš semenski material.

Ko žita oblikujejo drugi list jih na dan za plod zjutraj škropimo s preparatom kremen iz roga in branamo. Brananje spodbuja ukoreninjenje in razraščanje žit. Pri zmrzali ne škropimo! Škropljenje s preparatom iz kremena ponovno v razmaku približno 9 dni na dan za plod še dvakrat škropimo. Če nam to uspe bodo žita odlično prezimila. Proti poleganju škropimo žita v času mlade rasti s preparatom kremen iz roga na dan za korenino zjutraj.

   4. in 5. ter 15. oktober so najboljši za potikanje cvetočih čebulnic.

Vir: Setveni priročnik Marije Thun, Založba Ajda