TEFF, eno izmed najstarejših žit, sto odstotno brez glutena, bogat z vlakninami in železom

Eno izmed najstarejših žit, sto odstotno brez glutena, bogat z vlakninami in železom

Teff je najdrobnejše žito, ki uspeva v Etiopiji je popolnoma brez glutena, zato je dobra alternativa pri celiakiji oziroma osebe alergične na gluten. Ne le zaradi tega si pridobiva prostor na naših mizah. Teff (Eragrostis Abissina) izhaja iz družine graminaceae, čeprav je v Evropi bilo do sedaj nepoznan, je eno najstarejših žit na svetu, ki so ga pridelovali že pred 5.000 leti. Etiopija in Eritreja sta domovini teffa, ki je še danes osnovna hrana domačinov. Danes ga poleg Afrike pridelujejo še v Avstraliji in Indiji, kjer predstavlja ekvivalent to kar je pšenica za Evropejce in riž za Azijce.

Polnovredni Teff

Zadnje čase se veliko sliši o tem žitu, ki se ga uporablja v receptih namenjenih celiakistom oziroma osebam alergičnim na gluten. Tej skupini predstavlja varno žito enako kot so:  riž, koruza, quinoa, ajda in amarant. Lahko pa postane dober »prijatelj« za tistega, ki se želi zdravo prehranjevati.

Teff je integralno žito, ker je zrnje zelo drobno, zato ga ni  mogoče odstraniti ovojnico, ki obdaja seme, in zaradi tega ne more biti industrijsko obdelano. Med ostalim je prav zaradi tega dodan na seznam preventivne hrane proti raku. Energijska vrednost ne odstopa v primerjavi z ostalimi žiti, približno 370 kilokalorij na 100 gramov. Vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, beljakovine, minerale kot so kalcij, kalij, železo, fosfor, cink. To še ni vse.

Poleg tega vsebuje niacin, tiamin, riboflavonoide, magnezij, mangan. Vsebuje osem esencialnih aminokislin in veliko proteina. Teff ima nizek odstotek maščob in zelo bogat z vlakninami. Vsebuje več vlaknin kot ostala žita, orehi in stročnice. Teff je izvrstna alternativa pšenici, ječmenu in rži – za osebe alergične na gluten.

V juhi ali sladici

V prodaji najdemo Teff v dveh različnih oblikah odvisno od sorte rastline; bel ali rdeč barve. Rdeč je manj sladek zato je primeren za pripravo solat. Iz obeh sort pridobivajo moko, ki se jo uporabi za pripravo najrazličnejših receptov, lahko tudi kot mešanico v razmerju 1 : 1 glede na potrebo k pšenični, pirini ali kamutovi moki.

Priprava je podobna kot pri prosu ali amarantu (razmerje z vodo 1:2,5), kuha se 20 minut, in se lepo kombinira z zelenjavo in ostalimi žiti. Lahko ga dodajamo juham, mineštram in pri pripravi kruha, grisinov, sladic, piškotov, tort skupaj z belo moko. Kupimo ga v specializiranih bio ali etničnih trgovinah.

Afriški kruh

V Etiopiji, Somaliji in Eritreji uporabljajo Teff predvsem za pripravo kruha injera, to je ploščat, okrogel in spužvast kruh. Uporablja se pri mesu in zelenjavi. Posebnost je v okusu, ki je nekoliko kisel, to pa ni najbolj zaželeno ob prvem poizkusu. Vsebuje fermente, ki se ob nekajurnem počivanju testa ti aktivirajo in sprožijo proces vzhajanja podobno kot pri tistemu iz droži. Sledi še recept...

ZIMSKI MRAZ - NAJBOLJŠA HRANA ZA TOPLO TELO IN DUŠO

 Med zimskim časom, v hladnih in togih vremenskih razmerah ima uživanje hrane posebno mesto obravnave, enako kadar je prevroče. Potrebno je povečati za približno 10 % dnevnih kalorij tako, da naše telo lahko kompenzira znižanje zunaj temperature. Hrana vsebuje toplotno energijo, kalorije, ki prvotno prihaja od sonca. Po kitajski teoriji Yin in Yang v zimskem času je potrebno jesti hrano, ki nas greje in ne osvežuje.


Juhe
Ko je zunaj hladno ali obstaja na svetu, kaj boljšega in najbolj zaželenega kot je krožnik vroče juhe? Prav pride vsa sezonska zelenjava (špinača, radič, brokoli, buče, redkev, bučke, korenje), ker vsebuje minerale in vitamine, ki pomagajo pri boju pri neravnovesju, povezanem z mrazom. Če ne veste, poizkusite Miso juho. Ta je razširjena v makrobiotični kuhinji, prihaja iz vzhodne tradicije: je posebej razširjena na Japonskem in v Koreji. Miso (bogata z beljakovinami, vitamini in minerali) je prešana pasta, pridobljena s kuhanjem in fermentacijo soje s soljo in kojikin, glive. Včasih dodajo tudi nekaj žitnih zrn (riž, ječmen, rž in proso). To dela zelo aromatično juho, ko jo obogatimo z zelenjavo. 



Stročnice 
Imajo veliko moč ogrevanja: čičerika, fižol, grah in leča, poleg tega vsebujejo tudi železo in so bogate z vlakninami, in pomagajo telesu pri odstranjevanju odplak. 

Česen 
Še en "grelec", če ga uživamo surovega ima odlične antibakterijske lastnosti. Česen ima veliko zdravilnih in izrednih lastnosti. Ima samo eno napako: vsi ga ne dobro prebavijo!



Citrusi 
Zimska živila, ki pospešijo vaš metabolizem zahvaljujoč vitaminu C. Pomagajo pri premagovanju sezonskih tegob. Lahko porabimo cel sadež ali iztisnemo okusne sokove, ki jih moramo popiti takoj. 

Začimbe 

Ingver poveča krvni obtok in cirkulacijo, torej ima ogrevalno moč za telo in afrodizijski učinek. Čili, še posebej, če ga uporabljamo svežega ima veliko vrlin: ogreje čute, vzdušje in telo, vsebuje vitamin C, deluje proti mrazu in proti starosti. Druge začimbe, ki so koristne za proizvodnjo toplote: timijan, kardamom, ki pomaga tudi proti kašlju in prehladu, nageljnove žbice, janež, majaron, kumina, cimet, brin, rožmarin, poper.



Čokolada 
Temna čokolada vsebuje magnezij, ki pomaga v boju proti utrujenosti, in teobromin, ki stimulira živčni sistem. Dva dobra razloga, da lahko užijemo košček temne čokolade, vendar ne več kot 30 gramov na dan!




Žita 
So odličen vir vlaknin, in pomagajo telesu, da se segreje. Zlasti pšenica in rjavi riž vsebujeta veliko kompleksnih ogljikovih hidratov, ki krepijo delovanje prebavnega trakta, in ustvarjajo telesno toploto. Še več: njihova vsebnost ogljikovih hidratov služi kot gorivo pri procesu presnove. Prav tako priporočamo: oves, ajdo in proso. Izogibajte se cous cousu, boulgurju in belemu rižu, saj v nasprotju z ostalimi učinkujejo, hladno.



Čaj in zeliščni čaji 
Po obroku je dobro popiti skodelico toplega zeliščnega čaja. Ko se zunaj zmrzuje je dobro popiti skodelico vročega čaja, ki so pravo zdravilo. Združiti posel in zabavo, poskusite zeliščni čaj proti prehladu iz sladkega korena, timijana, sivke, bezga. In ne nazadnje še zeliščni čaj, ki daje telesu toploto in deluje tudi naravno proti-bakterijsko na osnovi z ingverjem, limono, kumino, cimetom in klinčki.

LANENO SEME

Dnevna količina uživanja lanenega semena je 30 gramov.

Laneno seme iz ekološke pridelave je živilo za zmanjševanje

holesterola, uravnavanje krvnega pritiska, odpravljanje zaprtja,

preprečevanje in zaviranje nastanka rakavih bolezni ter bolezni srca

in ožilja. Je bogat vir omega 3 esencialnih maščobnih

kislin, vsebuje pa tudi magnezij, mangan, železo, vitamin E,

beljakovine in biotin.

Zaradi visoke vsebnosti vlaknin ureja prebavo, zaradi sluzi, ki jo

vsebuje v svoji lupini, pa deluje tudi odvajalno. Beljakovine v

lanenem semenu pomagajo znižati krvni pritisk in tako zmanjšajo

nevarnosti za pojav bolezni srca in ožilja.

Če želimo zaužiti vse prednosti teh dragocenih semen je

priporočljivo, da semena zmeljemo v kavnem mlinčku.

Semena lahko dodamo solatam ali kosmičem pri jutranjem zajtrku ali v sadne napitke.