ZALIVANJE - VARČEVANJE Z VODO

Z vodo lahko varčujemo na več načinov, kot na primer z izbiro namakalnega sistema ali s pomočjo drugih načinov namakanja.

Izredna sistem, ki nam ne omogoča le varčevanje z vodo, ampak tudi zdrave rastline, je zastirka.

Kar lahko v biodinamiki storimo za varčevanje z vodo, poleg zdravih tehnik gojenja, je izbira ugodnih trenutkov za povečanje "učinka namakanja" vode. Kot "učinek namakanja" razumemo sposobnost vode prenosa Luninih sil v tla in rastline, za ureditev procesa rasti.

Iz izkušenj Paola Pistisa – biodinamika, ki jih navaja na njegovih predavanjih in literaturi lahko prepoznamo nekaj trenutkov za namakanje, kjer z enako količino vode prispevamo k živahnejši rasti rastlin.

Voda ni le H2O, ampak je spomin informacij.

Da bi lahko izbirali pravilni trenutek zalivanja, ko ni več preveč toplo, je, da zalivamo v določenem trenutku in to ob sončnem zahodu. V primeru, da je imamo zelo vroče dni bomo zalivali takrat, ko je razpon temperature minimalen torej ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah.

"Učinek namakanja" se poveča v času polne Lune, zlasti ob vzhajanju lune, seveda če se to zgodi v hladnejših večernih urah. Tudi, ko je luna v perigeju – Pg (Luna najbližje Zemlji) je "učinek namakanja" zelo visok. Prav tako je vpliv lune še dodatno okrepljena, ko je luna v ozvezdju raka. Ti trenutki so navedeni v setvenem koledarju, kot tudi z opazovanjem neba.

Bodite previdni in ne namakajte v navedenem obdobju, če ni suše, saj zalivanje ne bo pripomoglo le za rast rastlin, ampak tudi povečanje okužb z glivicami in škodljivimi bakterijami.

TOPLOTA, SUŠA IN SVETLOBA: KAJ STORITI?

Toplota, suša in svetloba: kaj storiti?

Toplota, suša in svetloba so trije različni naravni procesi na katere rastlina različno reagira.

Toplota pripomore k močni ekspanziji v prostor rastline, ki še raste. Ta rast je povezana s procesom apnenca.

Toplota je zelo pomembna, vendar v mejah normale saj obstajajo omejitve tako za nizke kot visoke temperature (veliko rastlin zaustavi vegetacijo nad 35 °C - 36 °C). Pojav visokih temperatur običajno za rastlino ne predstavljajo škode, če ta ostane v določenih mejah. Situacija postane resna, ko se korenine pregrejejo, kot se to lahko zgodi v lončkih izpostavljeni sončnim žarko ali v rastlinjakih, kjer je nujno potrebno ukrepati.

Suša in pomanjkanje vode korenini rastline povzroči krčenje rastline in omogoča večjo diferenciacijo cvetnih brstov ali kot v primeru solate da prezgodaj preide v seme.

Blaga suša spodbuja rast korenin v globino med tem, ko zelo intenzivna suša vodi k postopnemu presihanja in sušenju rastline.

Svetloba je zelo pomembna pri tvorbi snovi. Rastline absorbirajo svetlobo in deluje pri nastajanju nove materije. Svetloba lahko rastline poškoduje ali opeče tam, kjer je le ta preveč skoncentrirana. Na teh rastlinah nastajajo bolj ali manj vidne odrgnine oziroma opekline iz katerih se s pomočjo dežja, vlage in celo rose razvijejo bolezni in okužbe.

Rastlina reagira tako, da razvije pigment odporen na močno sončno svetlobo z oblikovanjem bolj zelenih listov in vlaknine bogate s kremenom - silicijem.

Vendar, ko toplota, svetloba in suša sovpadajo, takrat rastlina sprejme strateški sistem pri urejanju vseh padajočih in dvigajočih vplivov z absorpcijo apnenčastih in kremenčevih spojin, kadar je to potrebno.

 

Kot pomoč rastlinam lahko uporabimo preparat glina iz roga (ki ga izdelujejo le nekatera društva Ajda), in dinamiziranega škropimo neposredno na rastlino v večernih urah oziroma, če so tla pod večer že vlažna ta škropimo z dinamiziranim preparatom gnoj iz roga - 500 pozno zvečer.

Vir: Paolo Pistis