Pogosto lahko opažamo, da se na spodnjem delu
paradižnika oblikuje gniloba, za kar postanejo plodovi neužitni saj jih vodijo
do popolnega razkroja.
Nekaj vzrokov:
1.
Najprej občutljive sorte, kot so: volovsko srce, pelati – san marzano in podobne sorte, pri
katerih se plod zaključi v koničasto obliko ali navznoter. To povzroča rosa ali
preobilna vlaga, ki je več ur skoncentrirana na enem mestu ploda, kar vodi omrtvelosti
tkiva, na tej točki se nastanijo številne različne patogene glive. Potrebno je
izbirati bolj odporne vrste, če se prepogosto soočimo s takšnimi težavami.
2.
Zalivanje in nihanje vode. Paradižnik je eden izmed
redkih vrtnin, ki ga ne zalivamo! Zalivamo ga le v času presajanja oziroma če
je močna suša ali pridelujemo v rastlinjakih. V vsakem primeru je priporočljivo zalivanje zgodaj zjutraj med
4:00 in 5:00 uro, ko je najnižja dnevna temperatura. Zalivanje izven tega časa bo skoraj
zagotovo povzročilo obolenje paradižnika.
V vsakem primeru mora biti rastlina posajena na takšnem kraju, kjer je večja zračnost. Paradižnik
posadimo na površine, ki jih najprej obsije zgodnje jutranje sonce in tako
zelo hitro posuši roso. Pretirano zalivanje povzroča odtekanje kalcija predvsem v steblu in zelenih delih rastline in
vodi do izgube plodov.
3.
Kalcij je zelo pomemben za zdravje rastline. Anomalija
črnenja paradižnika ni določena zaradi pomanjkanja kalcija, kot se pogosto
razmišlja, ampak procesa, ki ga kalcij razvija znotraj rastline. Zato lahko
proces kalcija podpremo tako, da
začnemo pri tleh dodajati ob »nogi« rastline fin prah izdelan iz jajčnih lupin v mešanici z
mikroorganizmi ali čaj iz hrastovega lubja, ki je bogat s kalcijem (88 %). Tu
gre za preprost in učinkovit poseg, ki je omenjen na tečajih in knjigah
biodinamike.
4.
Deževje ob polni Luni ali ob Perigeju posebej spodbuja
gnitje. Rastline ob takem deževju bomo
škropili s propolisom na vodno-alkoholni osnovi (glej: Elvira Devetak – Priročnik vrtnarjenja po biodinamični metodi).
Seveda ne smemo pozabiti škropiti s kremen iz roga – preslica kot v praksi.
V biodinamiki se s podobnimi nadlogami soočamo z več
vidikov, ki jih obravnavamo kot vzroke in so vzroke. Zato je pri biodinamiki
pomembno postaviti v ospredje pozorno
opazovanje pogojev rasti za prepoznavanje morebitnih vzrokov in tako
prihraniti delo ter čas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar